četrtek, 25. september 2014

MALA ZAČETNICA PRI DOLOČILIH IN POIMENOVANJIH BITIJ

Z malo začetnico:
§126-136:
1. poimenovanja za ljudi po vrsti naselja, splošnih zemljepisnih okoliščinah: vaščan, meščan.
2. določila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: gospa, mati.
3. ločevalne dodatke za imenom glede na rodovno zaporedje: mlajši, starejši.
4. občna določila v stalnih zvezah z lastnim imenom: primorski Slovenci.
5. občne besede iz osebnih imen ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: goba, štefan.
6. vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih in podobnih bitij: polbog, duh, furija.
7. besede kot zemljan ali marsovec, kadar ne gre za poimenovanje ljudi ali umišljene prebivalce planetov.
8. poimenovanje po rasni ali jezikovni pripadnosti: črnec, belec.
9. z imeni prebivalcev ali zemljepisnih danosti enakozvočna poimenovanja, kadar pomenijo le vrsto bitij ali predmetov: lah, štajerka
10. poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, društev, strank: ilirec, marksist, jud, budist.

petek, 19. september 2014

MALE ČRKE

§124: Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po prej navedenih pravilih. Posebej je treba opozoriti na občna imena in njihove zveze, ki se glasijo enako kot lastna imena (Vipavec - vipavec).

ponedeljek, 15. september 2014

Samo velike črke

§116-122:
Samo velike črke uporabljamo:
- pri poudarjanju;
- v naslovih besedil, preglednicah;
- v kraticah, kemijskih in drugih simbolih.

Z velikimi črkami kratična imena lahko prehajajo tudi v navadna lastna ali občna imena in se takrat temu primerno izgovarjajo in pišejo, tj. z veliko začetnico samo, če so lastna: TAM, UNESCO - Tam, Unesco.

Končnice kratičnih imen pišemo z malo, z vezajem, če se končujejo na samoglasnik ali če se podaljšujejo tudi osnove. Ali z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena.



petek, 5. september 2014

Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z veliko

§115: Ti pridevniki se pišejo z veliko začetnico, če so izpeljani s priponskimi obrazili -ov, -ev ali -in: Vodnikov, Župančičev, Plemljev, Julijin.
Prim. še svojilne zaimke Tvoj, Vaš kadar se nanašajo na ogovorjeno osebo: Slišim, da Vaše zdravje v zadnjem času ni najboljše.
Z veliko je priporočljivo pisati svojilne pridevnike iz lastnih imen tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last: Einsteinova teorija, Pitagorov izrek. Podobno velja za take zveze s prenesenim pomenom, npr.: Ahilova peta (ranljivost), Kolumbovo jajce (domiselna rešitev), vendar te primere pogosto pišemo z malo začetnico.