POCENI LEKTORIRANJE

Nudim poceni lektoriranje diplomskih, magistrskih nalog, doktorskih disertacij in drugih vrst besedil. Že od 1,20 na lektorsko stran.
Več informacij: www.lektoriranjealex.com
                          info@lektoriranjealex.com
                          041 881 845

Lepe božične praznike

Inštrukcije slovenščine

Nudim ugodne inštrukcije slovenščine, pomoč pri pripravi na maturo, pomoč tujcem pri učenju slovenščine ....
Že od 10 € na šolsko uro.

www.lektoriranjealex.com
041 881 845
info@lektoriranjealex.com

Ugodno lektoriranje

Nudim ugodno lektoriranje diplomskih, magistrskih nalog, doktorskih disertacij in drugih vrst besedil, že od 1,20 € na lektorsko stran.

www.lektoriranjealex.com.

Slovarji

Za vse, ki iščete pravopisna in jezikovna vprašanja:

http://www.fran.si/

Mala začetnica pri zemljepisnih občnih imenih

Z malo začetnico pišemo:
1. besede mesto, trg, vest, vesca, selo, sela, selce, naselje kot neprve sestavine večbesednih naselbinskih imen: Stari trg, Uršna sela ...
2. neprve sestavine v večbesednih imenih mestnih delov, trgov, ulic, cest, poslopij in drugih stavb, razen če so že same lastna imena: Mestni log, Rožna dolina, Prešernov trg, Gosposka ulica.
3. neprve sestavine v večbesednih nenaselbinskih imenih, razen če so že same lastna imena: Zvezna republika Nemčija, Bližnji vzhod, Sorško polje, Popova polje, Ljubljansko barje, Kočevski rog ...
4. besede luna, mesec, sonce, večernica, kadar z njimi ne mislimo na nebesna telesa, temveč jih poimenujemo kot dele obdajajoče nas predmetnosti: Izza oblaka je pogledala luna.
5. prvotno zemljepisna lastna imena, kadar zaznamujejo vrsto stvari: (kaditi) moravo.

MALA ZAČETNICA PRI DOLOČILIH IN POIMENOVANJIH BITIJ

Z malo začetnico:
§126-136:
1. poimenovanja za ljudi po vrsti naselja, splošnih zemljepisnih okoliščinah: vaščan, meščan.
2. določila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo: gospa, mati.
3. ločevalne dodatke za imenom glede na rodovno zaporedje: mlajši, starejši.
4. občna določila v stalnih zvezah z lastnim imenom: primorski Slovenci.
5. občne besede iz osebnih imen ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: goba, štefan.
6. vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih in podobnih bitij: polbog, duh, furija.
7. besede kot zemljan ali marsovec, kadar ne gre za poimenovanje ljudi ali umišljene prebivalce planetov.
8. poimenovanje po rasni ali jezikovni pripadnosti: črnec, belec.
9. z imeni prebivalcev ali zemljepisnih danosti enakozvočna poimenovanja, kadar pomenijo le vrsto bitij ali predmetov: lah, štajerka
10. poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, društev, strank: ilirec, marksist, jud, budist.

MALE ČRKE

§124: Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po prej navedenih pravilih. Posebej je treba opozoriti na občna imena in njihove zveze, ki se glasijo enako kot lastna imena (Vipavec - vipavec).

Samo velike črke

§116-122:
Samo velike črke uporabljamo:
- pri poudarjanju;
- v naslovih besedil, preglednicah;
- v kraticah, kemijskih in drugih simbolih.

Z velikimi črkami kratična imena lahko prehajajo tudi v navadna lastna ali občna imena in se takrat temu primerno izgovarjajo in pišejo, tj. z veliko začetnico samo, če so lastna: TAM, UNESCO - Tam, Unesco.

Končnice kratičnih imen pišemo z malo, z vezajem, če se končujejo na samoglasnik ali če se podaljšujejo tudi osnove. Ali z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena.

Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z veliko

§115: Ti pridevniki se pišejo z veliko začetnico, če so izpeljani s priponskimi obrazili -ov, -ev ali -in: Vodnikov, Župančičev, Plemljev, Julijin.
Prim. še svojilne zaimke Tvoj, Vaš kadar se nanašajo na ogovorjeno osebo: Slišim, da Vaše zdravje v zadnjem času ni najboljše.
Z veliko je priporočljivo pisati svojilne pridevnike iz lastnih imen tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last: Einsteinova teorija, Pitagorov izrek. Podobno velja za take zveze s prenesenim pomenom, npr.: Ahilova peta (ranljivost), Kolumbovo jajce (domiselna rešitev), vendar te primere pogosto pišemo z malo začetnico.

Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja

§111: 1. beseda kot simbol ali poudarek pomenskega bistva: Človek, Umetnik.
         2. osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo v pismih in protokolarnih ogovorih: Tu, Vedve, Tvoj, tudi za naslonske oblike: Te.

Pomenske skupine stvarnih imen

§78-108:
1. Imena, naslovi stvaritev:
- knjig in knjižnih zbirk: Požganica, Enciklopedija Slovenije
- časopisov in drugih glasil: Delo, Primorske novice
- umetnostnih inn neumetnostnih besedil: Desetnica, Stiški rokopis
- filmov: Idealist
- skladb: Iz novega sveta
- kipov in slik: Mislec, Žalostna Mati božja
- arhitekturnih stvaritev: Kristalna dvorana
- prireditev, festivalov: Zlata lisica

2. Imena organizacij in družbenih teles:
- družbena in politična organizacija, gospodarsko združenje, zveze, stranke: Rdeči križ Slovenije, Osvobodilna fronta
- vojaških organizacij in njihovih enot: Rdeča armada, Pohorski batalijon
- društev, družb: Društvo slovenskih pistateljev
- umetnostnih, športnih in podobnih skupin: Slovenski oktet

3. Imena delovnih skuponosti:
- delovnih organizacij, podjetij in delniških družb: Perutnina Ptuj, Kranjska industrijska družba
- zavodov in ustanov: Splošna bolnišnica Celje, Univerza v Mariboru

4. Imena oddelkov in nesamostojnih enot delovnih organizacij: Zdravstveni dom Šiška, Oddelek za slovenistiko

5. Imena (samo)upravnih enot:
- družbenopolitičnih in upravnih skupnosti: Republika Slovenija

6. Organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij ipd.: Vlada Republike Slovenije

7. Imena posameznih vozil: Galeb

8. Imena meddržavnih zvez: Varšavski pakt, Organizacija združenih narodov

9. Imenovalni prilastki k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk: otroška soba Boštjan

10. Pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinskih ali pollatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst: Campanula zoisii

STVARNA IMEN

§77: Stvarna imena zaznamujejo posamezne knjige, besedila, kipe, druga umetnostna dela, organizacije, ustanove, podjetja,  lokale, nekatera vozila, industrijske znamke. Pri večbesednih imenih pišemo neprvo besedo z veliko začetnico samo, če je sama po sebi lastno ime (Novi Matajur - Novi svet).

Naselbinska imena

§70: V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (če ne stojijo na začetku imena):
Škofja Loka, Gornji Grad, Blejska Dobrava, Kranjska Gora, Most na Soči, Črni Vrh nad Idrijo, Dolenja vas, Stari trg, Ribniško naselnje, Dolenje selce.
Nenaselbinsko določilo ob naselbinskem imenu ohrani svoje pisanje: Gradišče v Slovenskih Goricah.

NASELBINSKA IMENA

Naselbinska imena so imena mest, vasi, trgov in zaselkov.
§73: V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve pa z malo, če niso lastno ime: Zmajski most, Ljudski vrt, Gospodarsko razstavišče, Bližnji vzhod, Ljubljanski grad, Trnovski gozd.

ZEMLJEPISNA IMENA

§61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68:
Zemljepisna imena zaznamujejo:
- kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste: Maribor, Vič, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Slovenika.
- države, enote zveznih držav, pokrajine: Švica, Šrilanka, Kalifornija, Dolenjska.
- tekoče vode, morske tokove, prekope, slapove, jezera, morja, oceane: Sava, Sueški prekop, Peričnik, Blejsko jezero, Severno morje, Severno ledeno morje, Atlantik.
- vzpetine, doline, nižine, katastrske enote in njihove skupine, gozdove, puščave, jame: Triglav, Logarska dolina, Panonska nižina, Gosposvetsko polje, Dolge njive, Krakovski gozd, Postojnska jama; Zahodnoevropska kotilina.
- otoke, polotoke, rte, celine: Kreta, Debeli rtič, Afrika.
- nebesna telesa, ozvezdja, svetovja: Mars, Rimska cesta.
- poslopja in druge samostojne objekte: Stari pisker, Nebotičnik, Žale, Partenon, Slavolok zmage.

Živalska imena

§60: Imena posameznih živali: Sultan, Muki, Lisko - velika začetnica.

Imena prebivalcev

Z veliko začetnico pišemo:
§51: pripadnike narodov in narodnosti: Slovenec, Makedonka.
§52: pripadnike delov narodov in pripadnike držav ali ljudstev: Čič, Masaj.
§53: prebivalcev naselij, pokrajin, celin: Evropejec, Vojvodinec.
§54: prebivalcev planetov: Zemljan, Marsovec.

§55: Kadar ime za prebivalca dobi predpono ne-, se velika začetnica prenese nanjo: Neslovenec, Nezemljan.
§56: Z veliko začetnico pišemo tudi simbolna poimenovanja: Lah (Italijan), Jenki (Američan).
§57: Z veliko začetnico pišemo večbesedna imena pripadnikov naroda ali narodne skupnosti, tvorjena iz večbesednega zemljepisnega, državnega imena, naj bo to uradno ali nadomestno: Beneški Slovenec (Beneška Slovenija), Vzhodni Goti.
§58: Časovne in zemljepisne pridevke ob imenu narodov sicer pišemo z malo začetnico (stari Slovani, zamejski Slovenci), če pa iz takih večbesednih poimenovanj naredimo enobesedno, veliko začetnico prenesemo na začetek: prvotni slovani - Praslovani, istrski romani - Istroromani.

Alegorične poosebitve

§49: Alegorične poosebitve tj. samostalniki (samostalniške zveze), kadar z njimi ob ohranjenem prvotnem pomenu hkrati zaznamujemo umišljena individualna bitja: Srce, Sreča, Poezija, Zlo, Narava - velika začetnica.

Veroslovna in bajeslovna imena

§47: Imena veroslovnih in bajeslovnih bitij: Jupiter, Perun, Bog (kot lastno ime), Sveti duh, Sveta trojica, Marija Pomagaj, Marija Pomočnica ... - velika začetnica. Z veliko se pišejo tudi sopomenski izrazi: Devica (Marija), Vsemogočni (Bog), Skušnjavec (Lucifer).
§48: Po izvoru občoimenske besede kot prvi del stalne besedne zveze z lastnim imenom nekaterih mitologiziranih bitij pišemo z malo ali veliko začetnico: Kralj/kralj Matjaž, kraljevič/Kraljevič Marko ...

OSEBNA IMENA

§41: Osebna imena imajo navadno po dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime, tj. ime in priimek - velika začetnica.
§42: Osebno ime je lahko tudi psevdovnim - velika začetnica.
§43: Namesto priimka lahko uporabljamo tudi stalne pridevke po krajih ali po kateri izmed značilnosti: Ljudevit Posavski, Herman Celjski, Ivan Brez dežele - velika začetnica.
§44: Posebni pridevki, ki kažejo na rod, pripadnost, hišno ime: Stane Suhadloc po domače Kovačev - velika začetnica.
§45: Zgodovinska in domišljijska imena: Sedči bik, Velika noga, Rdeča kapica - z veliko začetnico pišemo samo prvo besedo.

Posebnosti lastnih imen

§37: Večbesedna imena lahko tudi krajšamo: Ljubljansko barje - Barje, Slovenska matica - Matica, Osvobodilna fronta - Fronta. Pišemo jih z veliko začetnico.
§38: Kot lastna imena uporabljamo tudi občna, kadar jih enoumno uporabljamo namesto lastnih: 'Otok' kot Velika Britanija, 'Prerok' v pomenu Mohamed ... Pišemo jih z veliko začetnico.
§39: Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), jera (jokavec). Pišemo jih z malo začetnico.

LASTNA IMENA

§34: Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti (npr. imena krajev, delov zemeljskega površja, nebesnih teles, ustanov, delovnih organizacij in podjetij, umetnostnih del).
Lastna imena so enodelna (in sicer eno- ali večbesedna) ali pa večdelna (te sestojijo iz enega ali več imen in enega ali več priimkov, lahko tudi vzdevkov).

Znotraj povedi

§31, §32: Z veliko začetnico pišemo:

• za dvopičjem;
• začetke dobesednega navedka premega govora;
• začetke večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnico;
• začetek citirane povedi v okviru katere druge povedi.

Prva beseda v povedi

§29: Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju za končnimi ločili (piko, vprašajem, pomišljajem, klicajem, tremi pikami).

VELIKA ZAČETNICA

§28: Z veliko začetnico pišemo 

• prvo besedo v povedi, 
• lastna imena, 
• izraze posebnega spoštovanja, 
• svojilne pridevnike iz lastnih imen.